Femoroacetabularna utesnitev (FAI) je najpogostejši vzrok za intraartikularno bolečino v kolku. Gre za sindrom, pri katerem morfološke nepravilnosti na glavi stegnenice ali na sklepni ponvici (acetabulumu) povzročajo nenormalen stik med stegnenico in medenico med gibanjem kolka. Posledično pride do obrabe hrustanca in/ali labruma ter do bolečine v kolku. FAI pogosto prizadene mlajše posameznike z normalnim indeksom telesne mase.

Bolečina v spodnjem delu hrbta (tudi »bolečina v križu«, lumbago ali lumbalgija) je najpogostejše mišično-skeletno stanje, ki prizadene do 85 % populacije vsaj enkrat v življenju. Le v 1–2 % primerov je povezana z resnejšo patologijo, kot so okužbe, zlomi, visceralne bolezni, rakava obolenja, pomembni nevrološki deficiti ali vnetja.

Pojme išias, radikularna bolečina, radikulopatija in prenesena bolečina pogosto zamenjujemo, ko gre za bolečino v nogi, povezano s hrbtenico. Razumevanje njihovih razlik je ključno za pravilno prepoznavo vzroka in učinkovitejše zdravljenje.

Osteoporoza je presnovna bolezen kosti za katero je značilna nizka kostna masa in mikroarhitekturno propadanje kostnega tkiva, kar vodi do povečane krhkosti kosti in povečanega tveganja za zlome. Pri osteoporozi razgranja kostnine presega izgradnjo.

Metatarzalgija označuje bolečino v sprednjem delu stopala pod eno ali več glavami metatarzalnih kosti. Pomembno je poudariti, da gre za simptom in ne za diagnozo. Vzroki za njen pojav so različni – lahko so povezani s spremenjeno anatomsko strukturo stopala, vnetnimi obolenji (npr. revmatoidnim artritisom), nevrološkimi motnjami (npr. diabetesom, Mortonovim nevromom, sindromom tarzalnega kanala), žilnimi obolenji (npr. periferno arterijsko boleznijo) ali patologijo na področju hrbtenice.

Sarkopenija pomeni progresivno in generalizirano bolezen skeletnih mišic, ki je povezana s povečanim tveganjem za padce, zlome, telesno invalidnost in smrtnost. Najbolj prizadene starejšo populacijo. Svetovna prevalenca sarkopenije pri osebah, starih več kot 60 let, je okoli 10 %.

Plantarni fasciitis je najpogostejši vzrok bolečine v predelu pete pri odraslih. Nastane zaradi kronične biomehanske preobremenitve, ki povzroči degenerativne spremembe plantarne fascije. Histološke preiskave potrjujejo degeneracijo tkiva brez prisotnosti vnetja, zato nekateri strokovnjaki menijo, da je ustreznejši izraz za to stanje plantarna fasciopatija. Najpogosteje prizadene ženske, stare med 40 in 60 let, ter tekače. Pogosto je temu stanju pridružen petni trn.

Retrokalkanealna burza se nahaja med zadnjim delom petnice in narastiščem Ahilove tetive ter omogoča gladko drsenje tetive med gibanjem gležnja. Do draženja burze lahko pride zaradi različnih dejavnikov, med katerimi je pogost kostni izrastek na petnici, znan kot Haglundova deformacija. Dolgotrajno draženje vodi v vnetje burze – t. i. retrokalkanealni burzitis, ki pogosto sovpada z narastiščno Ahilovo tendinopatijo.

Haglundova deformacija (pogosto imenovana tudi Haglundova peta) je kostni izrastek oziroma zadebelitev na zadnjem delu petnice. Kadar se tej anatomski spremembi pridruži še bolečina v tem predelu, govorimo o Haglundovi bolezni. Običajno bolečino povzroča kombinacija Haglundove pete, vnetja retrokalkanealne burze in narastiščne tendinopatije Ahilove tetive — ta kombinacija je znana tudi kot Haglundova triada. Haglundova deformacija najpogosteje prizadene ženske v srednjih letih in se pogosto pojavlja obojestransko. Pogosto je prisotna tudi pri športnikih (npr. smučarjih) ter posameznikih z visokim stopalnim lokom.

Ahilova tendinopatija je preobremenitvena poškodba Ahilove tetive. Poznamo narastiščno Ahilovo tendinopatijo in (pogostejšo) tendinopatijo srednjega dela tetive. Narastiščna Ahilova tendinopatija se pojavi na prehodu med tetivo in petnico in je pogostejša pri bolj telesno aktivnih osebah. Tendinopatija srednjega dela tetive pa se pojavi približno 2-7 cm nad njenim narastiščem na petnico in je pogostejša pri starejših, prekomerno težkih ter manj aktivnih posameznikih.

Petni trn je kostni izrastek (t. i. osteofit) na področju petnice, najpogosteje na njeni spodnji (plantarni) strani, običajno medialno (na notranji strani petnice). Pojavi se lahko tudi na področju narastišča Ahilove tetive na petnico. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, osebah s prekomerno telesno težo in starejših odraslih. Pogosto je prisoten sočasno s plantarnim fasciitisom.

Pri spinalni stenozi gre za zožitev hrbteničnega kanala ali odprtin, skozi katere izhajajo živci, kar lahko povzroči pritisk na živčne in žilne strukture ter s tem povezane težave. Običajno gre za posledico degenerativnih sprememb na področju medvretenčnih ploščic in fasetnih sklepov (majhnih sklepov med vretenci). Do stenoze lahko pride tudi zaradi zadebelitve ligamentov in spondilolisteze (pomik zgornjega vretenca naprej napram spodnjemu).

Osteoartroza kolena prizadene celoten kolenski sklep - zanjo je značilna obraba hrustanca, preoblikovanje kosti, tvorba kostnih izrastkov, vnetje sklepa in izguba normalne funkcije sklepa. Običajno se pojavi po 50. letu starosti, v primeru travmatskih poškodb sklepa pa lahko že prej.

Zvin gležnja pomeni nateg ali pretrganje (rupturo) ligamentov na predelu gležnja. Najpogosteje pride do zvina ligamentov na zunanji strani gležnja. Takšen zvin se imenuje tudi lateralni ali inverzijski zvin gležnja.

Iliotibialni sindrom je preobremenitvena poškodba, ki se kaže kot bolečina na zunanji strani kolena. Pogosto za tem sindromom trpijo tekači, kolesarji oziroma atleti, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi. Iliotibialni sindrom največkrat prizadene tiste, ki veliko tečejo, vendar na tem področju niso preveč izkušeni ali pa so nenadno povečali obremenitve (povečanje hitrosti teka, razdalje teka, več teka navzdol po klancu).

Sindrom karpalnega kanala je rezultat utesnitve medianega živca na področju zapestja in je najpogostejša nevropatija zgornjih udov. Prizadene 3 % splošne odrasle populacije, pogosteje ženske in ljudi srednjih let.

Epikondilitis komolca označuje tendinopatijo narastišč mišic podlahti in je običajno rezultat ponavljajočih ali prevelikih obremenitev na iztegovalke oziroma upogibalke zapestja. Pri tendinopatijah gre za spekter sprememb, ki se dogajajo v tetivi in povzročajo bolečino ter zmanjšano funkcijo.

Sindrom torakalnega izhoda obsega skupino motenj, ki povzročajo kompresijo (utesnitev) nevrovaskularnih struktur (živcev in krvnih žil), ki potekajo od vratu proti pazduhi.

Rotatorna manšeta je izraz za skupino štirih mišic (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis in teres minor), ki izvirajo iz lopatice in se naraščajo na vrh nadlahtnice. Njihova glavna naloga je stabilizacija ramenskega sklepa preko mehanizma kompresije glavice nadlahtnice proti sklepni površini lopatice za ramenski (glenohumeralni) sklep.

Zamrznjena rama je pogosto stanje, za katerega je značilna močna omejenost aktivnega in pasivnega obsega giba ramenskega sklepa ter izrazita bolečina. Gre za vnetje, fibrozo (zabrazgotinjanje) in kontrakturo (skrčenost) sklepne kapsule glenohumeralnega (ramenskega) sklepa in predstavlja enega izmed večjih izzivov pri zdravljenju in diagnosticiranju.

Bolečina v rami je tretja najpogostejša mišično-skeletna težava, ki se velikokrat razvije v kronični in ponavljajoč se problem. Subakromialni utesnitveni sindrom rame je najpogostejši vzrok za bolečino v rami in predstavlja do 65 % vseh težav, povezanih z ramenskim sklepom. Včasih je bil subakromialni sindrom sam po sebi znan kot diagnoza, danes pa študije ugotavljajo, da gre bolj za skupek različnih simptomov in anatomskih karakteristik.

Pri sindromu pokajočega/preskakujočega kolka gre najpogosteje za preskakovanje tetiv prenapetih mišic prek kostnih izboklin stegnenice ali medenice, lahko pa so vzroki tudi znotrajsklepni. Sindrom prizadene okrog 5-10 % populacije. Imenujemo ga tudi plesalčev kolk (lat. coxa saltans), saj prizadene kar 90 % baletnih plesalcev, ki tekmujejo.

Mortonov nevrom predstavlja fibrozo (zadebelitev) interdigitalnega živca na stopalu. Najpogosteje se pojavi v 3. in 2. medprstnem prostoru. Največkrat prizadene ženske srednjih let, ki pogosto nosijo ozke čevlje ali visoke petke.

Bolečina v predelu pete prizadene 4-7 % populacije in lahko močno omeji posameznika pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Najpogosteje je vzrok za bolečino plantarna fasciopatija, težave pa lahko povzroča tudi atrofija maščobne blazinice pod petnico, stresni zlom petnice ali utesnitev živcev.