Zamrznjena rama

september/2022

Zamrznjena rama je pogosto stanje, za katerega je značilna močna omejenost aktivnega in pasivnega obsega giba ramenskega sklepa ter izrazita bolečina. Gre za vnetje, fibrozo (zabrazgotinjanje) in kontrakturo (skrčenost) sklepne kapsule glenohumeralnega (ramenskega) sklepa in predstavlja enega izmed večjih izzivov pri zdravljenju in diagnosticiranju. Za potrditev diagnoze je potrebna rentgenska slika, ki izključi ostale patologije in je pri zamrznjeni rami normalna.

Ocenjeno je, da zamrznjena rama prizadene okoli 2-5 % splošne populacije. Običajno prizadene ljudi, stare med 40–70 let. Pogosteje prizadene ženske in osebe, ki trpijo za sladkorno boleznijo. Slednji imajo do 7-krat večje tveganje za razvoj zamrznjene rame. Zakaj do zamrznjene rame sploh pride, pa ni popolnoma jasno.

Ker lahko traja tudi več let, da se stanje zamrznjene rame izboljša to dolgo obdobje bolečine in invalidnosti bolnike prikrajša za njihovo običajno življenjsko rutino ter poklicne in rekreacijske aktivnosti.

Potek

Stanje zamrznjene rame tipično poteka skozi tri faze, ki se prekrivajo in trajajo več mesecev.

Za prvo fazo (bolečo fazo) je značilna predvsem močna bolečina in postopno izgubljanje gibljivosti sklepa. Bolečina je običajno prisotna tudi ponoči in lahko moti spanec. V drugi fazi (fazi kontrakture) se bolečina počasi umirja, togost sklepa pa je največja (gibljivost je najbolj omejena). V zadnji fazi (fazi okrevanja) se simptomi postopoma umirijo in gibljivost povrne.

Običajno traja 1-4 leta (oz. povprečno 30 mesecev), da pacient popolnoma okreva. V nekaterih primerih lahko okrevanje traja tudi do 10 let ali pa do popolnega okrevanja sploh ne pride. Vendar v slednjem primeru vztrajajoči simptomi ne vplivajo na funkcijo posameznika. Slabšo prognozo imajo osebe s pridruženo sladkorno boleznijo in osebe s težjimi simptomi ob pojavu stanja.

Simptomi

Simptomatika variira glede na fazo v kateri je pacient. Za zgodnjo fazo je značilna predvsem močna bolečina, ki vztraja ponoči in moti spanec. Bolečina lahko seva po roki do komolca ali do prstov in se intenzivira med gibanjem. V poznejši fazi pa nočna bolečina popusti in pride do progresivne izgube aktivne in pasivne gibljivosti ramenskega sklepa v več smereh. Najbolj je omejena gibljivost v smeri zunanje rotacije ramenskega sklepa. Pacient s težavo opravlja vsakodnevne aktivnosti, ki vključujejo seganje za hrbet, nad glavo ali preko telesa.

Zdravljenje

Zdravljenje zamrznjene rame predstavlja velik izziv. Optimalno zdravljenje zamrznjene rame mora biti individualizirano in prilagojeno fazi zamrznjene rame, glavnim simptomom in pridruženim boleznim. Zelo pomembno je zgodnje ukrepanje po pojavu simptomov in sodelovanje pacienta pri vsakodnevnem izvajanju vaj.

Konzervativno zdravljenje je v 90 % uspešno, vendar okrevanje poteka počasi. V zgodnji fazi zamrznjene rame je terapija usmerjena predvsem k nežnejšim tehnikam, ki vplivajo na zmanjšanje vnetja in bolečine ter se izogiba raztezanju. Za kratkoročno zmanjšanje bolečine in preprečevanje togosti se v prvih šestih tednih po začetku simptomov lahko aplicira tudi kortikosteroidno injekcijo (blokado). V poznejši fazi, ko največji problem pacientu predstavlja omejena gibljivost, terapija vključuje več poudarka na raztezanju sklepne kapsule in vračanju gibljivosti. V zadnji fazi, fazi okrevanja, pa vračamo funkcijo zgornjega uda in pacienta pripravljamo na aktivnosti, ki se jih je udeleževal pred pričetkom težav.

Če konzervativno zdravljenje ni uspešno tudi po 6-9 mesecih ali pa če je prisotna nevzdržna bolečina kljub večkratnem apliciranju blokad, se razmišlja o operativnem zdravljenju.

Literatura:

Brukner, P. in Khan, K. (2019). Brukner & Khan’s clinical sports medicine. Vol. 1, Injuries (5th ed.). McGraw-Hill.
Cadogan, A. Frozen Shoulder-Unravelling the Enigma. Physio Network Masterclass.
Challoumas, D., Biddle, M., McLean, M. in Millar, N. L. (2020). Comparison of treatments for frozen shoulder: A systematic review and meta-analysis. JAMA network open 3(12):e2029581.
Chan, H. B. Y., Pua, P. Y. in How, C. H. (2017). Physical therapy in the management of frozen shoulder. Singapore medical journal, 58(12), 685–689.
Cho, C.H., Bae, K. C. in Kim, D.-H. (2019). Treatment strategy for frozen shoulder. Clinics in orthopedic surgery, 11(3), 249–257.
Giangarra, C. E. in Manske, R. C. (Eds.). (2018). Clinical orthopaedic rehabilitation: A team approach (4th ed.). Elsevier.
Mertens, M. G., Meert, L., Struyf, F., Schwank, A. in Meeus, M. (2022). Exercise therapy is effective for improvement in range of motion, function, and pain in patients with frozen shoulder: A systematic review and meta-analysis. Archives of physical medicine and rehabilitation, 103(5).
Nakandala, P., Nanayakkara, I., Wadugodapitiya, S. in Gawarammana, I. (2021). The efficacy of physiotherapy interventions in the treatment of adhesive capsulitis: A systematic review. Journal of back and musculoskeletal rehabilitation, 34(2), 195–205.
Zhang, J., Zhong, S., Tan, T., Li, J., Liu, S., Cheng, R., … Ye, X. (2021). Comparative efficacy and patient-specific moderating factors of nonsurgical treatment strategies for frozen shoulder: An updated systematic review and network meta-analysis. The American journal of sports medicine, 49(6), 1669–1679.

Raziščite več