Sarkopenija

Sarkopenija pomeni progresivno in generalizirano bolezen skeletnih mišic, ki je povezana s povečanim tveganjem za padce, zlome, telesno invalidnost in smrtnost. Najbolj prizadene starejšo populacijo. Svetovna prevalenca sarkopenije pri osebah, starih več kot 60 let, je okoli 10 %.

Delitev

Glede na stopnjo prizadetosti lahko sarkopenijo delimo na: a) pre-sarkopenijo, kar pomeni zmanjšano mišično maso; b) sarkopenijo, kar pomeni zmanjšano mišično maso in mišično jakost ALI funkcijo; in c) težjo obliko sarkopenije, ki zajema zmanjšano mišično maso, mišično jakost IN funkcijo.

Obstaja primarna sarkopenija, ki je povezana s fiziološkim procesom staranja, in sekundarna sarkopenija, ki lahko nastane zaradi pomanjkanja zadostne fizične aktivnosti, bolezni in nezadostnega vnosa proteinov ali energije.

Če je sarkopeniji pridružena tudi debelost, govorimo o sarkopenični debelosti. Če pa je sarkopeniji pridružena osteoporoza, govorimo o osteosarkopeniji.

Vzrok

Mehanizmi, ki so podlaga za nastanek sarkopenije, so kompleksni in multifaktorialni. Lahko vključujejo:

  • telesno neaktivnost,
  • porast vnetnih molekul,
  • disfunkcijo mitohondrijev,
  • debelost,
  • inzulinsko rezistenco, ki vodi v kopičenje visceralne maščobne mase in manjšo skeletno mišično maso,
  • spremembe v endokrini funkciji,
  • neravnovesje med sintezo in razgradnjo mišičnih proteinov,
  • nezadosten vnos energije ali proteinov,
  • kronične bolezni,
  • genetske dejavnike,
  • spremembe v hormonskem okolju (npr. upad koncentracije anaboličnih hormonov lahko vpliva na obnavljanje in razvoj mišičnega tkiva),
  • starostne spremembe mišičnih vlaken in sposobnosti regeneracije.

Diagnosticiranje

Diagnosticiranje se lahko začne, ko posameznik poroča o simptomih in znakih sarkopenije (npr. padci, zmanjšana hitrost hoje, težko vstajanje s stola, slabotno počutje, zmanjšanje telesne teže ali mišične mase).

V sklopu diagnosticiranja sarkopenije se lahko uporabljajo naslednji testi/preiskave:

  • vprašalniki (npr. SARC-F), preko katerih osebe same poročajo o znakih, značilnih za sarkopenijo,
  • merjenje moči prijema,
  • dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA) ali bioelektrična impedančna analiza (BIA) za merjenje mišične kvantitete,
  • meritve obsega mečne muskulature,
  • test vstajanja s stola,
  • test hitrosti hoje,
  • vstani in pojdi test,
  • kratka baterija telesne zmogljivosti (t. i. SPPB).

Dejavniki tveganja

Sarkopenija je pogostejša pri starejši populaciji, pacientih s pridruženimi kroničnimi obolenji in pri netreniranih posameznikih. Študije ugotavljajo, da imajo telesno manj aktivni starejši posamezniki manjšo skeletno mišično maso in moč ter večje tveganje za nastanek sarkopenije.

Obravnava

Trenutno sta najbolj ustrezna ukrepa za obravnavo sarkopenije vadba ter primeren vnos hranil, ki lahko upočasnita oziroma zmanjšata proces nastanka mišične oslabelosti in telesne invalidnosti. Samo prehranske intervencije, brez vadbe, niso prava strategija pri obravnavi sarkopenije. Za preprečevanje ali upočasnjevanje pojava sarkopenije moramo povečati mišično maso v mladosti, jo vzdrževati v srednji starosti in minimalizirati njeno izgubo v starosti. Vadba za moč (oz. vadba proti uporu) je oblika vadbe, ki povzroči mišične kontrakcije proti zunanjemu uporu in naj bi bila najboljši protiukrep pri prevenciji ter obravnavi sarkopenije. Redna vadba proti uporu poveča velikost in prečni prerez mišičnih vlaken, posebej vlaken tipa II, ki so pri sarkopeniji najbolj prizadeta. Poleg mišične hipertrofije spodbudi tudi sintezo mišičnih proteinov, kar vodi v večjo sposobnost ustvarjanja sile, mišično kvaliteto in fizično zmogljivost.

Alternativo tradicionalnim vadbam predstavlja vibracijska terapija, ki je varna in učinkovita pri povečanju oziroma vzdrževanju mišične mase, moči in funkcije pri starejših ter šibkih posameznikih, ki se niso zmožni udejstvovati konvencionalnih oblik vadbe.

Literatura
  • Ardeljan, A. D. in Razvan H. (2020). Sarcopenia. StatPearls Publishing 2020.
  • Billot, M., Calvani, R., Urtamo, A., Sánchez-Sánchez, J. L., Ciccolari-Micaldi, C., Chang, M., Roller-Wirnsberger, R., Wirnsberger, G., Sinclair, A., Vaquero-Pinto, N., Jyväkorpi, S., Öhman, H., Strandberg, T., Schols, J. M. G. A., Schols, A. M. W. J., Smeets, N., Topinkova, E., Michalkova, H., Bonfigli, A. R., Lattanzio, F., … Freiberger, E. (2020). Preserving Mobility in Older Adults with Physical Frailty and Sarcopenia: Opportunities, Challenges, and Recommendations for Physical Activity Interventions. Clinical interventions in aging, 15, 1675–1690.
  • Carmeli, E. (2020). Sarcopenia in Older Adults. Muscular Atrophy: 1-15.
  • Cruz-Jentoft, A. J. in Francesco L. (2014). Sarcopenia. Clinical Medicine 14 (2): 183−186.
  • Cruz-Jentoft, A. J., Bahat, G., Bauer, J., Boirie, Y., Bruyère, O., Cederholm, T., Cooper, C., Landi, F., Rolland, Y., Sayer, A. A., Schneider, S. M., Sieber, C. C., Topinkova, E., Vandewoude, M., Visser, M., Zamboni, M. in Writing Group for the European Working Group on Sarcopenia in Older People 2 (EWGSOP2), and the Extended Group for EWGSOP2 (2019). Sarcopenia: revised European consensus on definition and diagnosis. Age and ageing, 48(1), 16–31.
  • D’ Angelo, E., E. Marzetti, R. Calvani, A. Picca, M. Tosato, R. Bernabei in F. Landi. (2019). Impact of physical activity on the management of sarcopenia. Journal of gerontology and geriatrics 67: 46-51.
  • Giallauria, F., Antonio C., Neil A. S. in Carlo V. (2015). Resistance training and sarcopenia. Monaldi Archives for Chest Disease cardiac Series 84 (1−2): 738.
  • Hassan, B. H., Hewitt, J., Keogh, J. W., Bermeo, S., Duque, G. in Henwood, T. R. (2016). Impact of resistance training on sarcopenia in nursing care facilities: A pilot study. Geriatric nursing (New York, N.Y.), 37(2), 116–121.
  • Kilgore, C. (2016). Exercise May Be Best Remedy for Sarcopenia. Caring for the Ages 17 (5): 7−10.
  • Landi, F., Emanuele M., Anna M. M., Roberto B. in Graziano O. (2014). Exercise as a remedy for sarcopenia. Current opinion in Clinical Nutrition & Metabolic Care 17 (1): 25−31.
  • Musumeci, G. (2017). Sarcopenia and Exercise “The State of the Art”. Functional Morphology and Kinesiology 2(4).
  • Steffl, M., Richard W. B., Lenka S., James J. T., Kate S. in Iva H. (2017). Relationship between sarcopenia and physical activity in older people: a systematic review and meta-analysis. Clinical Interventions in Aging 12: 835−845.
  • Tournadre, A., Vial, G., Capel, F., Soubrier, M. in Boirie, Y. (2019). Sarcopenia. Joint bone spine, 86(3), 309–314.
  • Vlietstra, L., Wendy H. in Debra L. W. (2018). Exercise interventions in healthy older adults with sarcopenia: A systematic review and meta-analysis. Australasian Journal on Ageing 37 (3): 169−183.
  • Wu, S., Ning, H. T., Xiao, S. M., Hu, M. Y., Wu, X. Y., Deng, H. W. in Feng, H. (2020). Effects of vibration therapy on muscle mass, muscle strength and physical function in older adults with sarcopenia: a systematic review and meta-analysis. European review of aging and physical activity : official journal of the European Group for Research into Elderly and Physical Activity, 17, 14.
  • Yoo, S. Z., No, M. H., Heo, J. W., Park, D. H., Kang, J. H., Kim, S. H. in Kwak, H. B. (2018). Role of exercise in age-related sarcopenia. Journal of exercise rehabilitation, 14(4), 551–558.