Dejavniki tveganja

BSH je multifaktorialno pogojeno stanje, pri katerem sodelujejo patoanatomski, fizični, psihosocialni, nevrofiziološki in genetski dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga. Ti dejavniki lahko posameznika naredijo bolj dovzetnega za pojav BSH in prispevajo k njenemu vzdrževanju. Kombinacija dejavnikov tveganja vpliva na intenzivnost bolečine, vedenjske odzive, strategije spoprijemanja ter na tveganje za ponovitev ali kronifikacijo bolečine.

Večje tveganje imajo osebe, ki se ukvarjajo s športi, ki zahtevajo visoke in ponavljajoče se obremenitve hrbtenice, zlasti če vključujejo rotacijo in lateralno upogibanje. Prav tako so bolj ogroženi posamezniki z izrazito ne-nevtralno telesno držo.

V akutni fazi BSH je mišični spazem lahko zaščitni in prilagoditveni odziv. Če pa vztraja dlje od časa celjenja tkiv, ta zaščitni mehanizem postane neustrezen – povečana sočasna aktivacija mišic povzroči večje kompresijske obremenitve, kar lahko dodatno vzdraži bolečinsko občutljive strukture.

K pojavu bolečine prispevajo tudi: sedeč način življenja, nenadno povečanje telesne aktivnosti, abdominalna debelost, pomanjkanje spanja, pretirano uživanje alkohola in kajenje. Pomembni napovedniki višje stopnje invalidnosti so negativna prepričanja, strah pred bolečino in gibanjem, pa tudi stres, anksioznost, depresija, jeza in frustracija, ki lahko dodatno ojačajo maladaptivne vzorce vedenja in doživljanje bolečine.

Akutna nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta

Če se pojavi akutna, močna BSH po jasno opredeljenem nenadnem ali ponavljajočem se biomehanskem preobremenjevanju ledvene hrbtenice, brez znakov prolapsa diska, radikulopatije ali tveganja za zlom vretenca, gre verjetno za akutno poškodbo mehkih tkiv. Ker klinični pregled običajno ne omogoča natančne določitve specifičnega izvora bolečine, pogosto v tem primeru govorimo o nespecifični akutni BSH. Kljub morebitni izraziti bolečini ima to stanje ugoden naravni potek, če je ustrezno vodeno. Akutna bolečina se običajno umiri v 4–6 tednih, čeprav večina ljudi vsaj enkrat v življenju doživi ponovitev simptomov.

Pomembno je poudariti, da intenzivnost simptomov in stopnja zaskrbljenosti nista zanesljiva pokazatelja stopnje poškodbe tkiva. Akutna bolečina pogosto odraža stopnjo občutljivosti tkiv in je odvisna od kontekstualnega stresa posameznika. Ti simptomi običajno hitro izzvenijo ob ciljani obravnavi, ki vključuje edukacijo, zagotovitev občutka varnosti, ustrezno obvladovanje bolečine in postopno obnovo funkcije ob hkratnem naslavljanju dejavnikov tveganja.