Nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta

Bolečina v spodnjem delu hrbta (tudi »bolečina v križu«, lumbago ali lumbalgija) je najpogostejše mišično-skeletno stanje, ki prizadene do 85 % populacije vsaj enkrat v življenju. Le v 1–2 % primerov je povezana z resnejšo patologijo, kot so okužbe, zlomi, visceralne bolezni, rakava obolenja, pomembni nevrološki deficiti ali vnetja. V večini primerov (okoli 90 %) specifičnega vzroka bolečine ni mogoče opredeliti – takrat govorimo o nespecifični bolečini v spodnjem delu hrbta (BSH). Kljub odsotnosti jasne patologije lahko takšna bolečina pomembno vpliva na kakovost življenja in funkcionalnost posameznika. Večina (70–80 %) ljudi po akutni epizodi bolečine občutno okreva v treh mesecih ne glede na način zdravljenja, vendar se pri 50–80 % oseb bolečina sčasoma ponovi. Med 20 in 30 % posameznikov pa razvije kronično BSH.

Dejavniki tveganja

BSH je kompleksno, multifaktorialno pogojeno stanje, na katerega vpliva preplet patoanatomskih, fizičnih, psihosocialnih, nevrofizioloških, genetskih ter vedenjskih dejavnikov. Ti dejavniki povečujejo dovzetnost posameznika za pojav BSH ter prispevajo k njenemu vzdrževanju in kronifikaciji. Njihova medsebojna kombinacija vpliva na intenzivnost bolečine, vedenjske odzive, strategije spoprijemanja ter verjetnost ponovitve epizod bolečine.

Med pogoste dejavnike, povezane z BSH, sodijo negativna prepričanja o bolečini, psihološki stres, nezadovoljstvo na delovnem mestu, pomanjkanje spanja, anksioznost, depresija, jeza in frustracija, sedeč način življenja, abdominalna debelost, pretirano uživanje alkohola ter kajenje. Povečano tveganje za pojav BSH imajo tudi posamezniki, ki se ukvarjajo s športi, pri katerih prihaja do visokih in ponavljajočih se mehanskih obremenitev hrbtenice, zlasti kadar ti vključujejo rotacijo ali lateralno upogibanje trupa. K tveganju dodatno prispeva izrazito odstopanje od nevtralne telesne drže.

Pomembno je poudariti, da nespecifično BSH ne povzroča en sam dejavnik, temveč kombinacija medsebojno delujočih bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov.

Zdravljenje

Ko izključimo možnost specifične ali resne patologije, se osredotočimo na zdravljenje nespecifične BSH. Ključna je zgodnja obravnava bolečine, zlasti pri močni akutni simptomatiki, ter naslavljanje neustreznih prepričanj in vedenj, ki prispevajo k bolečini in funkcionalni omejenosti.

Pacienta je treba izobraziti o večdimenzionalnih mehanizmih bolečine, o prognozi in poteku okrevanja ter o vplivu dejavnikov, kot so prepričanja, strah, spanec in stres na fiziologijo bolečine. Pomembno je spodbujanje aktivnih strategij spoprijemanja z bolečino. Pasivne terapije, kot so manualna terapija ali uporaba fizikalnih agensov, lahko prinesejo kratkotrajno olajšanje, vendar redko vodijo v trajno izboljšanje. Ključna je aktivna rehabilitacija, usmerjena v biopsihosocialne dejavnike, identificirane pri pregledu. Cilj je obnovitev celotnega in sproščenega obsega gibanja hrbtenice. Pacienta se postopoma vključuje v gibanja in aktivnosti, ki so mu prej povzročale težave, ter se spodbuja sprememba nezdravih življenjskih navad. Priporočljivo je, da pacient ostaja čim bolj aktiven in da se počitek v postelji omeji na minimum.

Akutna nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta

Če se pojavi akutna, močna BSH po jasno opredeljenem nenadnem ali ponavljajočem se biomehanskem preobremenjevanju ledvene hrbtenice, brez znakov prolapsa diska, radikulopatije ali tveganja za zlom vretenca, gre verjetno za akutno poškodbo mehkih tkiv. Ker klinični pregled običajno ne omogoča natančne določitve specifičnega izvora bolečine, pogosto v tem primeru govorimo o nespecifični akutni BSH. Kljub morebitni izraziti bolečini ima to stanje ugoden naravni potek, če je ustrezno vodeno. Akutna bolečina se običajno umiri v 4–6 tednih, čeprav večina ljudi vsaj enkrat v življenju doživi ponovitev simptomov.

Pomembno je poudariti, da intenzivnost simptomov in stopnja zaskrbljenosti nista zanesljiva pokazatelja stopnje poškodbe tkiva. Akutna bolečina pogosto odraža stopnjo občutljivosti tkiv in je odvisna od kontekstualnega stresa posameznika. Ti simptomi običajno hitro izzvenijo ob ciljani obravnavi, ki vključuje edukacijo, zagotovitev občutka varnosti, ustrezno obvladovanje bolečine in postopno obnovo funkcije ob hkratnem naslavljanju dejavnikov tveganja.

Literatura

oktober 2025

Novo na blogu

Članki s področja fizioterapije, ki temeljijo na sodobni znanstveni literaturi.

Utesnitveni sindrom kolka

Išias, radikularna bolečina, radikulopatija in prenesena bolečina

Osteoporoza
Več podobnih člankov