Ahilova tendinopatija

Ahilova tendinopatija je preobremenitvena poškodba Ahilove tetive. Poznamo narastiščno Ahilovo tendinopatijo in (pogostejšo) tendinopatijo srednjega dela tetive. Narastiščna Ahilova tendinopatija se pojavi na prehodu med tetivo in petnico in je pogostejša pri bolj telesno aktivnih osebah. Tendinopatija srednjega dela tetive pa se pojavi približno 2-7 cm nad njenim narastiščem na petnico in je pogostejša pri starejših, prekomerno težkih ter manj aktivnih posameznikih.

Vzrok nastanka

Najpogostejši vzrok za nastanek Ahilove tendinopatije je pretirana obremenitev z nezadostnim počitkom med treningi. Tveganje predstavlja nenadna sprememba v intenziteti ali trajanju treningov. Vendar niso vsi primeri Ahilove tendinopatije povezani s športom – preobremenitev lahko nekaterim predstavljajo tudi spremembe v vsakodnevnih aktivnostih ali na delu. Pri narastiščni tendinopatiji lahko k težavam prispevajo pretirane kompresijske sile, ki nastanejo zaradi obutve, aktivnosti, ki zahtevajo upogib gležnja (t.i. dorzalno fleksijo – na primer pri teku po klancu navzgor) ali pa anatomske abnormalnosti (kot je npr. Haglundova deformacija).

Simptomi in znaki

Prisotna je bolečina na zadnji strani pete. Pacienti so občutljivi na dotik tetive. Bolečina se sprva pojavlja ob večjih obremenitvah (npr. ob teku ali skokih), vendar se z razvojem patološkega procesa stopnjuje in lahko ovira izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Bolečina se tipično pojavi na začetku aktivnosti, mine tekom aktivnosti in se zopet pojavi ob koncu obremenjevanja. Na primer, tekači občutijo bolečine na začetku in na koncu treninga, medtem ko je med treningom nelagodje manjše.

Lahko je prisoten zmanjšan obseg giba v gležnju in vidno zadebeljena Ahilova tetiva. Prisotna je zmanjšana zmogljivost mečnih mišic in zmanjšana funkcija ob aktivnostih, ki obremenjujejo tetivo (npr. dvigovanje na prste). Športniki lahko opazijo slabši čas teka ali slabšo izvedbo skokov. Prisotna je lahko jutranja togost ali togost po mirovanju.

Dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavnik tveganja je prekomerna obremenitev Ahilove tetive, na primer zaradi nenadnega povečanja števila treningov. K Ahilovi tendinopatiji so bolj podvrženi posamezniki s strukturnimi ali biomehanskimi nepravilnostmi spodnjih okončin (npr. z razliko v dolžini nog ali visokim stopalnim lokom), osebe s prekomerno telesno težo ali sladkorno boleznijo. K težavam lahko prispeva neprimerna obutev.

Zdravljenje

V zelo akutni fazi se svetuje počitek, imobilizacija, kompresija in dvig prizadetega uda (t.i. RICE protokol). Dolgotrajno imobilizacijo je treba preprečiti, saj lahko negativno vpliva na regeneracijo tkiva. Osnovno zdravljenje sicer temelji na vadbeni terapiji. Cilj vadbe je vzpostaviti ustrezno mehansko obremenitev tetive, spodbuditi proces preoblikovanja (remodeliranja), zmanjšati bolečino, izboljšati vzdržljivost in moč mečnih mišic ter povrniti funkcijo spodnje okončine. Potrebna je individualna prilagoditev vadbenega režima.

Priporočljiva je tudi prilagoditev obutve oziroma uporaba petnih vložkov ali ortoz, kadar je to indicirano. Dvignjena peta ali petni vložek lahko učinkovito zmanjša simptome pri narastiščni tendinopatiji Ahilove tetive. V terapevtski pristop je mogoče vključiti tudi fizikalne agense, kot so globinski udarni valovi (ESWT).

Pri približno treh četrtinah bolnikov pride do izboljšanja v obdobju štirih do šestih mesecev. Rehabilitacijski programi so načeloma uspešnejši pri tendinopatiji srednjega dela tetive kot pri narastiščni tendinopatiji.

Literatura

Caudell G. M. (2017). Insertional Achilles Tendinopathy. Clinics in podiatric medicine and surgery, 34(2), 195–205.
Fares, M. Y., Khachfe, H. H., Salhab, H. A., Zbib, J., Fares, Y. in Fares, J. (2021). Achilles tendinopathy: Exploring injury characteristics and current treatment modalities. Foot (Edinburgh, Scotland), 46, 101715.
Li, H. Y. in Hua, Y. H. (2016). Achilles Tendinopathy: Current Concepts about the Basic Science and Clinical Treatments. BioMed research international, 2016, 6492597.
Maffulli, N., Longo, U. G., Kadakia, A. in Spiezia, F. (2020). Achilles tendinopathy. Foot and ankle surgery : official journal of the European Society of Foot and Ankle Surgeons, 26(3), 240–249.
Matthews, W., Ellis, R., Furness, J. in Hing, W. A. (2021). The clinical diagnosis of Achilles tendinopathy: a scoping review. PeerJ, 9, e12166.
Silbernagel, K. G., Hanlon, S. in Sprague, A. (2020). Current Clinical Concepts: Conservative Management of Achilles Tendinopathy. Journal of athletic training, 55(5), 438–447.
Tarantino, D., Mottola, R., Resta, G., Gnasso, R., Palermi, S., Corrado, B., Sirico, F., Ruosi, C. in Aicale, R. (2023). Achilles Tendinopathy Pathogenesis and Management: A Narrative Review. International journal of environmental research and public health, 20(17), 6681.
Moonot, P. in Dakhode, S. (2024). Current concept review of Achilles tendinopathy. Journal of clinical orthopaedics and trauma, 50, 102374.

avgust 2025

Novo na blogu

Članki s področja fizioterapije, ki temeljijo na sodobni znanstveni literaturi.

Sarkopenija

Plantarni fasciitis

Retrokalkanealni burzitis

Več podobnih člankov