Išias, radikularna bolečina, radikulopatija in prenesena bolečina

Pojme išias, radikularna bolečina, radikulopatija in prenesena bolečina pogosto zamenjujemo, ko gre za bolečino v nogi, povezano s hrbtenico. Razumevanje njihovih razlik je ključno za pravilno prepoznavo vzroka in učinkovitejše zdravljenje.

Prenesena bolečina

Prenesena bolečina pomeni, da bolečino občutimo na drugem mestu, kot je njen pravi izvor. Gre za pojav, pri katerem možgani napačno razumejo, od kod prihajajo bolečinski signali. Ko se v določenem tkivu sprožijo nociceptivni signali (to so signali, ki opozarjajo na poškodbo ali draženje) potujejo do hrbtenjače. Tam se združijo z običajnimi signali iz drugih delov telesa in skupaj nadaljujejo pot do možganov. Ker možgani teh signalov ne morejo natančno ločiti, nastane zmeda: bolečino “določijo” tudi v predelu telesa, ki v resnici ni poškodovan.

Prenesena bolečina se torej ne pojavi zaradi okvare živca, ampak zaradi napačne interpretacije bolečinskih informacij v živčnem sistemu.

Ločimo dve obliki prenesene bolečine:

  • Visceralno preneseno bolečino, ki izvira iz notranjih organov, kot so srce, pljuča ali črevesje. Klasičen primer je bolečina v levi roki ob srčnem infarktu ali bolečina v rami pri težavah z vranico.
  • Somatsko preneseno bolečino, ki izvira iz mišično-skeletnih struktur: mišic, kosti, sklepov ali diskov. Tako se lahko signali iz medvretenčne ploščice ali fasetnega sklepa v spodnjem delu hrbta zaznajo kot bolečina v zadnjici ali nogi, čeprav je vir težave v hrbtenici.

Takšna bolečina je običajno topa, globoka in težko natančno določljiva.

Radikularna bolečina

Radikularna bolečina spada med živčne bolečine, saj njen izvor ni v mišicah ali sklepih, temveč v živčni korenini. Pojavi se, ko se v tej korenini ali v njenem gangliju začnejo sprožati živčni impulzi na napačnem mestu. Ti električni signali bi se morali v normalnih razmerah začeti v živčnih končičih v koži, mišicah ali kosteh, ne pa v samem živcu ob izhodu iz hrbtenice.

Ko se to zgodi, govorimo o t. i. ektopičnih impulzih – to pomeni, da živčni dražljaji nastajajo tam, kjer sicer ne bi smeli. Takšna motnja v delovanju živca povzroči izrazito, pogosto zelo neprijetno bolečino.

Radikularna bolečina običajno sledi poteku prizadetega živca. Opisujemo jo kot ostro, streljajočo ali zbadajočo, pogosto jo spremlja pekoč občutek ali občutek mravljinčenja, elektrike in zbadanja. Gre za eno izmed najintenzivnejših oblik bolečine.

Radikulopatija

Radikulopatija prav tako izvira iz poškodbe živca, vendar sama po sebi ni bolezensko stanje, povezano z bolečino. Gre za izgubo ali okvaro funkcije živčne korenine, kar pomeni, da živčni signali po prizadetem živcu ne potujejo več normalno. Zaradi poškodbe živčne korenine ali njenega ganglija se prenos električnih impulzov upočasni ali prekine – živec preprosto ne opravlja več svojega dela tako, kot bi moral.

Izguba živčne funkcije ni neznan pojav – vsak jo je že izkusil, na primer, ko ob dolgotrajnem sedenju noga »zaspi« in za trenutek izgubimo občutek ali nadzor nad njo. Pri radikulopatiji pa ne gre za začasen pojav, temveč za okvaro živčne korenine v hrbtenici, ki lahko traja dlje časa in povzroča bolj izrazite težave.

Za radikulopatijo so značilni: oslabljeni ali izginuli refleksi, zmanjšana občutljivost (npr. za dotik/temperaturo) in zmanjšana moč mišic, ki jih ta živec oživčuje.

Stanja se lahko pojavijo hkrati

Radikularna bolečina in radikulopatija sta pogosto prisotni hkrati – v tem primeru govorimo o boleči radikulopatiji. To ni presenetljivo, saj obe stanji izvirata iz poškodbe ali draženja živčne korenine. Ena se izrazi kot bolečina, druga pa kot zmanjšano delovanje živca. Včasih je bolečina zelo močna, medtem ko je izguba funkcije komaj opazna, drugič pa je ravno obratno – ali pa sta prisotni obe težavi v enaki meri.

Tudi prenesena bolečina se lahko pojavi ob tem. Na primer, večja hernija medvretenčne ploščice lahko pritisne na živčno korenino in povzroči radikularno bolečino, hkrati pa iz same poškodovane ploščice sproži nociceptivne signale, ki jih možgani zaznajo kot prenesen občutek bolečine v zadnjici ali po nogi.

Išias

Izraz išias sam po sebi ni natančna diagnoza, temveč splošen opis bolečine, ki se širi po zadnji strani noge. Njegov pomen je precej ohlapen – uradne definicije nima, zato ga različni ljudje uporabljajo na različne načine. Gre za izraz, ki izvira iz starejših časov, ko še nismo dobro razumeli mehanizmov nastanka bolečine v živčnem sistemu.

Kljub temu je izraz išias v praksi zelo razširjen in uporaben, saj ga večina pacientov pozna. Zdravniki in fizioterapevti ga pogosto uporabijo, kadar želijo na preprost način opisati zapleteno stanje, ki lahko vključuje preneseno bolečino, radikularno bolečino, radikulopatijo ali njihovo kombinacijo.

Čeprav strokovna literatura priporoča, da se izraz išias v uradnih medicinskih zapisih ne uporablja, ostaja v vsakdanjem pogovoru koristno orodje za komunikacijo z bolniki, saj jim omogoča lažje razumevanje njihove težave.

Literatura

oktober 2025

Novo na blogu

Članki s področja fizioterapije, ki temeljijo na sodobni znanstveni literaturi.