Sindrom karpalnega kanala je rezultat utesnitve medianega živca na področju zapestja in je najpogostejša nevropatija zgornjih udov. Prizadene 3 % splošne odrasle populacije, pogosteje ženske in ljudi srednjih let. Karpalni kanal je prostor med zapestnimi kostmi in transverzalnim karpalnim ligamentom. Skozi karpalni kanal potekajo tetive mišic upogibalk zapestja in prstov roke ter mediani živec. Pri sindromu karpalnega kanala gre za utesnitev/kompresijo medianega živca na področju zapestja (karpalnega kanala) zaradi povečanega pritiska znotraj kanala.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za nastanek sindroma karpalnega kanala so naslednji:

• pogosto izvajanje aktivnosti, katere zahtevajo ponavljajoče se gibe zapestja ali pa uporabo vibracijskih pripomočkov;
• diabetes;
• nosečnost (zaradi zastajanja tekočin);
• revmatoidni artritis;
• kajenje;
• ženski spol, ker imajo ženske manjši presek karpalnega kanala (dodatno so tveganju podvržene med uporabo kontracepcijskih tablet in v obdobju menopavze);
• predispozicija (npr. nekatere osebe imajo večje zapestne kosti kot druge, kar lahko vpliva na kompresijo živca);
• poškodba (zlom/izpah kosti, ki lahko posledično povzroči mehanski pritisk na živec);
• novotvorbe (npr. ciste lahko povzročijo utesnitev živca);
• hipertenzija.

Simptomi

Pacienti s sindromom karpalnega kanala običajno poročajo o bolečini in nenavadnem občutku (npr. mravljinčenje) po poteku medianega živca: po palcu, kazalcu, sredincu in polovici prstanca. Simptomi lahko sevajo navzgor proti podlahti. Paciente simptomi pogosto ponoči zbudijo in se umirijo s tresenjem roke. Težave se lahko intenzivirajo pri dejavnostih, ki vključujejo ponavljajoče se gibe zapestja, pri vožnji avtomobila, uporabi telefona, držanju predmetov, odpiranju konzerv, zapiranju gumbov ali pri tipkanju za računalnikom. V težjih primerih lahko pride do šibkosti palčnih mišic. Simptomi se običajno umirijo s tresenjem roke, masiranjem bolečega predela ali pa s spremembo položaja roke.

Zdravljenje

Pri lažjih in srednje težkih primerih se sprva izvaja konzervativno zdravljenje, ki zajema uporabo opornic, kortikosteroidov in fizioterapijo. S konzervativnim zdravljenjem običajno največje učinke dosežemo v roku treh mesecev. Fizioterapija zajema manualno terapijo, vaje za drsenje živca, raztezne vaje, vaje za moč in elektroterapijo.

Težji primeri in primeri, kjer simptomi ne popustijo kljub ustrezni konzervativni obravnavi, potrebujejo operativno zdravljenje.

Literatura

• Wipperman, J. in Goerl, K. (2016). Carpal tunnel syndrome: Diagnosis and management. American family physician, 94(12), 993–999.
• Calandruccio, J. H. in Thompson, N. B. (2018). Carpal tunnel syndrome: Making evidence-based treatment decisions. The orthopedic clinics of North America, 49(2), 223–229.
• Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M. in Hassan, A. (2020). Carpal tunnel syndrome: A review of literature. Cureus, 12(3).
• Giangarra, C. E. in Manske, R. C. (Eds.). (2018). Clinical orthopaedic rehabilitation: A team approach (4th ed.). Elsevier.
• Jiménez-Del-Barrio, S., Cadellans-Arróniz, A., Ceballos-Laita, L., Estébanez-de-Miguel, E., López-de-Celis, C., Bueno-Gracia, E. in Pérez-Bellmunt, A. (2022). The effectiveness of manual therapy on pain, physical function, and nerve conduction studies in carpal tunnel syndrome patients: A systematic review and meta-analysis. International orthopaedics, 46(2), 301–312.
• Aditya, J., Patel, K., Aleem, M., Solomon, O., Zhang, M. H., Hailey, H., … Patel, U. K. (2022). Carpal tunnel syndrome: Pathophysiology and comprehensive guidelines for clinical evaluation and treatment. Curēus (Palo Alto, CA), 14(7).