Trn v peti

Petni trn je kostni izrastek (t. i. osteofit) na področju petnice, najpogosteje na njeni spodnji (plantarni) strani, običajno medialno (na notranji strani petnice). Pojavi se lahko tudi na področju narastišča Ahilove tetive na petnico. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, osebah s prekomerno telesno težo in starejših odraslih. Pogosto je prisoten sočasno s plantarnim fasciitisom.

Zakaj nastane?

Obstajajo različne teorije o vzrokih za pojav trna v peti. Trn petnice lahko nastane zaradi:

  • prekomernih ali dolgotrajnih trakcijskih sil na petnico, ki jih povzročajo mehkotkivne strukture, kar vodi v odtrganje pokostnice, krvavitev in nato celjenje z nastankom fibrohrustančnega tkiva, ki postopno okosteni;
  • ponavljajoče vertikalne kompresijske sile, kot na primer pri hoji ali teku, ki povzročajo mikropoškodbe in adaptivne spremembe v kostnem tkivu;
  • starostnih sprememb, ki vključujejo večjo nagnjenost k zakostenevanju mehkih tkiv;
  • vnetnih procesov, ki se lahko pojavijo zaradi stresne poškodbe ali kot posledica pridruženega plantarnega fasciitisa;
  • prekomerne obremenitve medialnega dela stopala, npr. pri ploskem stopalu;
  • genetske predispozicije.

Dejavniki tveganja

K razvoju trna v peti naj bi prispevali naslednji dejavniki:

  • ženski spol,
  • prekomerna telesna teža,
  • pronacija stopala (plosko stopalo),
  • mikrotravma,
  • starostne spremembe,
  • manjša maščobna blazinica na podplatu,
  • specifične športne aktivnosti (npr. tek, skoki, balet),
  • sistemske bolezni (revmatoidni artritis, putika, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, osteoartritis, …),
  • poklici, ki zahtevajo dolgotrajno stojo,
  • neustrezna obutev,
  • spremenjen vzorec hoje.

Simptomi in znaki

Bolečina je najpogosteje locirana na spodnjem delu pete in se pojavi med dolgotrajno hojo. Značilna je tudi jutranja bolečina, ki mine po nekaj korakih. Pogosto je bolečih tudi prvih nekaj korakov po dolgotrajnem sedenju/mirovanju. Boleč je lahko tudi upogib stopala navzgor (t.i. dorzalna fleksija). Prisotno je lahko slabše ravnotežje in spremenjen vzorec hoje (npr. počasnejša hoja, krajši koraki, manj obremenjevanja bolečega stopala).

Osebe z višjim indeksom telesne mase so bolj podvržene simptomom. Čeprav je trn v peti pogost vzrok za bolečino v peti, do 30 % oseb s tem stanjem nima prisotnih simptomov. Na prisotnost simptomov vplivajo velikost, naklon/oblika trna in zlom trna oziroma stanja, ki so lahko pridružena trnu v peti (npr. utesnitev živca, vnetje v okolnem tkivu, poškodbe plantarne fascije, plantarni fasciitis, atrofija maščobne blazinice pod petnico).

 

Zdravljenje

V večini primerov je zdravljenje nekirurško (konzervativno) in vključuje:

  • prilagoditev obremenitev stopala (npr. skrajšanje časa, preživetega stoje, ali prilagoditev športnih aktivnosti),
  • izvajanje razteznih in krepilnih vaj,
  • nošenje ortopedskih vložkov za razbremenitev pete in podporo stopalnemu loku,
  • uporabo fizioterapevtskih metod, kot sta udarni globinski valovi (ESWT) in visoko intenzivna laserska terapija (HILT).

Literatura

avgust 2025

Novo na blogu

Članki s področja fizioterapije, ki temeljijo na sodobni znanstveni literaturi.