FAI se pojavlja v treh oblikah:
Etiologija FAI še ni popolnoma pojasnjena. Domneva se, da je povezana z razvojnimi spremembami kolčnega sklepa v obdobju rasti. Udeležba v športih z visoko intenzivnostjo v adolescenci povečuje tveganje za razvoj Cam morfologije. Ta se pogosteje pojavlja pri mladostnikih, ki se ukvarjajo s športi, ki vključujejo nenadne spremembe smeri gibanja, pospeševanja in upočasnjevanja (npr. nogomet, košarka, hokej). Gre torej za razvojno prilagoditev, ki jo sproži intenzivna športna dejavnost v času, ko se rastna plošča glave stegnenice še zapira.
Pomembno je poudariti, da morfološka sprememba stegnenice ali acetabuluma sama po sebi ne povzroča nujno simptomov. Raziskave so pokazale, da ima deformacijo Cam približno 37 % asimptomatskih posameznikov, deformacijo Pincer pa kar 67 %. Osebe z morfologijo FAI, ki ne izvajajo aktivnosti z velikimi amplitudami gibanja ali ponavljajočimi se obremenitvami kolka, imajo manjše tveganje za pojav simptomov.
Pacienti običajno poročajo o postopnem pojavu bolečine v kolku ali dimljah, povezane s telesno aktivnostjo. Klasična predstavitev FAI vključuje sprednjo ali sprednjestransko bolečino v kolku oziroma dimljah, ki se lahko širi po sprednji ali zunanji strani stegna. Bolečino pogosto sprožijo določeni položaji med športom ali vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so daljše sedenje, hoja po stopnicah ali po klancu navzgor.
Približno 45 % bolnikov s FAI poroča o bolečini pri prehodu iz sedečega v stoječ položaj. Simptomi se poslabšajo pri dejavnostih, ki vključujejo globoko upogibanje kolka, počep, notranjo rotacijo ali zasuke kolka, medtem ko počitek ali sprememba aktivnosti običajno prinese olajšanje. Pogosto so prisotni tudi mehanski simptomi, kot so pokanje, preskakovanje, škripanje ali občutek togosti v kolku.
Poleg bolečine se lahko pojavi omejena gibljivost kolka, zmanjšana moč mišic kolka in trupa ter slabše ravnotežje. Izguba gibljivosti kolka lahko poveča mehanske obremenitve na ledveno hrbtenico, sakroiliakalne sklepe ali pubično kost.
Konzervativno zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje nevromišičnih pomanjkljivosti in vzpostavitev optimalnega delovanja kolka ter lumbopelvične regije. Rehabilitacija vključuje izobraževanje pacienta, prilagoditev aktivnosti ter postopno vračanje h gibanju brez provokativnih položajev, ki bi povzročali utesnitev kolka. Pomembno je, da se pacient nauči prepoznati gibe in položaje, ki sprožajo bolečino, ter jih začasno prilagodi ali se jim izogne, kot na primer sedenju s prekrižanimi nogami ali globokim počepom.
Poseben poudarek je na izboljšanju stabilnosti, moči in nadzora gibanja v kolku ter trupu. Rehabilitacijski program mora biti individualno zasnovan glede na prisotne omejitve, cilje in funkcionalne potrebe posameznika. Pri tem je ključna tudi postopna obnova gibljivosti kolka, kadar je ta zmanjšana, saj lahko izboljšana amplituda gibanja prispeva k zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcionalnosti.
Z izobraževanjem, pravilno izvedbo vaj ter prilagoditvijo vsakodnevnih aktivnosti se lahko pri številnih bolnikih doseže učinkovito lajšanje simptomov in prepreči napredovanje poškodbe.
Literatura
oktober 2025
Članki s področja fizioterapije, ki temeljijo na sodobni znanstveni literaturi.
