Utesnitveni sindrom rame

september/2022

Bolečina v rami je tretja najpogostejša mišično-skeletna težava, ki se velikokrat razvije v kronični in ponavljajoč se problem. Subakromialni utesnitveni sindrom rame je najpogostejši vzrok za bolečino v rami in predstavlja do 65 % vseh težav, povezanih z ramenskim sklepom. Včasih je bil subakromialni sindrom sam po sebi znan kot diagnoza, danes pa študije ugotavljajo, da gre bolj za skupek različnih simptomov in anatomskih karakteristik.

Vrste

Glede na mesto nastanka ločimo zunanjo (ali subakromialno), notranjo in subkorakoidno utesnitev. Zunanja utesnitev se deli naprej glede na vzrok nastanka na primarno in sekundarno utesnitev.

Zunanja utesnitev

Pri zunanjem utesnitvenem sindromu gre za utesnitev mehkotkivnih struktur (tetiv mišic in/ali burze) med nadlahtnico in kostnim izrastkom lopatice (akromionom). Prostoru med nadlahtnico in akromionom pravimo tudi subakromialni prostor, zato se zunanji utesnitvi reče tudi subakromialna utesnitev.

Primarna utesnitev

Pri primarni zunanji utesnitvi so vzrok za utesnitev strukturne spremembe kosti in mehkih tkiv, ki povzročajo zožanje subakromialnega prostora. Ob zožanju subakromialnega prostora pride do kompresije mehkotkivnih struktur (tetiv mišic in/ali burze), ki se nahajajo v njem, kar vodi do bolečin in težav. Strukturne spremembe, ki povzročajo utesnitev lahko zajemajo spremenjeno kostno obliko akromiona, oteklino mehkih tkiv, vnetje burze, nepravilno lego nadlahtnice po zlomu ali pa kalcinirajoči tendinitis tetiv mišic, ki se nahajajo pod akromionom.

Sekundarna utesnitev

Pri sekundarni zunanji utesnitvi pa gre bolj za funkcionalni problem. Običajno gre za disfunkcijo globokih mišic, ki stabilizirajo ramenski sklep. Posledično pride do čezmerenega pomika nadlahtnice navzgor, proti kostnemu izrastku lopatice (akromionu). To vodi v utesnitev mehkih tkiv med nadlahtnico in akromionom (torej utesnitev v subakromialnem prostoru).

Notranja utesnitev

Pri notranji utesnitvi gre za utesnitev tetiv mišic med nadlahtnico in zgornjim delom sklepne površine lopatice za ramenski sklep. Notranja utesnitev rame je najpogostejši vzrok za bolečino na hrbtnem delu ramenskega sklepa pri športnikih, ki izvajajo gib meta nad glavo. Običajno imajo ti športniki omejeno notranjo rotacijo ramenskega sklepa ali pa motnje položaja oz. gibanja lopatice, kar prispeva k utesnitvi.

Subkorakoidna utesnitev

Obstaja tudi subkorakoidna utesnitev, kjer gre za utesnitev mehkih tkiv na sprednjem delu ramenskega sklepa med korakoidnim izrastkom lopatice in nadlahtnico. Do kompresije mehkih tkiv pride pri upogibu, primiku in notranji rotaciji rame.

Bolečina v ramenskem sklepu pri športnikih

Simptomi

Običajno se simptomi razvijejo postopoma, v nekaj tednih ali mesecih. Prisotna je bolečina na sprednjem in stranskem delu rame, ki se intenzivira med gibanjem roke nad nivojem glave in lahko seva po stranskem delu nadlahtnice. Pri notranji utesnitvi je bolečina lahko prisotna na hrbtnem delu ramenskega sklepa. Za zunanjo utesnitev pa je značilen bolečinski lok med 60° in 120° odmika roke vstran. Moteno je lahko spanje na strani prizadete roke, kar je značilno predvsem pri pridruženih poškodbah tetiv mišic. Lahko je prisotna tudi šibkost ramenskih mišic in togost ramenskega sklepa.

Zdravljenje

Cilj konzervativne terapije je umiritev bolečine in vnetja, izboljšanje gibljivosti in mišične moči ramenskega sklepa ter vračanje funkcije zgrornjega uda.

Konzervativno zdravljenje zajema izvajanje vaj za krepitev mišic stabilizatorjev ramenskega sklepa, izboljšanje kontrole gibanja lopatice, manualne tehnike za izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa, prilagoditev aktivnosti, ki sprožijo simptome, jemanje protivnetnih zdravil ali blokado in drugo.

Zadnje študije ugotavljajo, da operativno zdravljenje ne daje bistveno boljših rezultatov glede bolečine, funkcije in kvalitete življenja v primerjavi s konzervativnim zdravljenjem.

Literatura:

Bolia, I. K., Collon, K., Bogdanov, J., Lan, R. in Petrigliano, F. A. (2021). Management options for shoulder impingement syndrome in athletes: Insights and future directions. Open access journal of sports medicine, 12, 43–53.
Brukner, P., in Khan, K. (2019). Brukner & Khan’s clinical sports medicine. Vol. 1, Injuries (5th ed.). McGraw-Hill.
Creech, J. A. in Silver, S. (2022). Shoulder impingement syndrome. StatPearls.
Dhillon, K. S. (2019). Subacromial impingement syndrome of the shoulder: A musculoskeletal disorder or a medical myth? Malaysian orthopaedic journal, 13(3): 1–7.
Dong, W., Goost, H., Lin, X. B., Burger, C., Paul, C., Wang, Z.L., … Kabir, K. (2015). Treatments for shoulder impingement syndrome: A PRISMA systematic review and network meta-analysis. Medicine (Baltimore), 94(10).
Garving, C., Jakob, S., Bauer, I., Nadjar, R. in Brunner, U. H. (2017). Impingement syndrome of the shoulder. Deutsches ärzteblatt international, 114(45), 765–776.
Giangarra, C. E. in Manske, R. C. (Eds.). (2018). Clinical orthopaedic rehabilitation: A team approach (4th ed.). Elsevier.
Itoi, E. in Yamamoto, N. (2019). Definition and classification of different forms of impingement. Rotator cuff across the life span, pp 83-88.
Larsson, R., Bernhardsson, S. in Nordeman, L. (2019). Effects of eccentric exercise in patients with subacromial impingement syndrome: A systematic review and meta-analysis. BMC musculoskeletal disorders, 20(1):446.
Ravichandran, H., Janakiraman, B., Gelaw, A. Y., Fisseha, B., Sundaram, S. in Sharma, H. R. (2020). Effect of scapular stabilization exercise program in patients with subacromial impingement syndrome: A systematic review. Journal of exercise rehabilitation, 16(3): 216–226.
Shire, A. R., Stæhr, T. A. B., Overby, J. B., Bastholm Dahl, M., Sandell Jacobsen, J. in Høyrup Christiansen, D. (2017). Specific or general exercise strategy for subacromial impingement syndrome-does it matter? A systematic literature review and meta analysis. BMC musculoskeletal disorders, 18(1), 158–158.

Raziščite več