Zvin gležnja

februar/2023

Zvin gležnja pomeni nateg ali pretrganje (rupturo) ligamentov na predelu gležnja. Najpogosteje pride do zvina ligamentov na zunanji strani gležnja. Takšen zvin se imenuje tudi lateralni ali inverzijski zvin gležnja. Lateralni zvin gležnja je ena izmed najpogostejših mišično-skeletnih poškodb pri posameznikih, ki se ukvarjajo z rekreativnim ali tekmovalnim športom. Možen je tudi zvin ligamentov na notranji strani gležnja (t.i. everzijski zvin) ali pa ligamentov, ki povezujejo golenico ter mečnico v predelu nad gležnjem (t.i. visoki ali sindesmotični zvin gležnja).

Kljub visoki prevalenci in resnosti simptomov, ki lahko sledijo akutni epizodi zvina, zvin gležnja pogosto napačno velja kot benigna poškodba, ki se hitro reši s kratkoročnim zdravljenjem.

Simptomi

Po akutnem zvinu gležnja se lahko pojavi bolečina, ki se intenzivira ob gibanju, oteklina, sprememba barve kože (modrice), nezmožnost hoje in/ali zmanjšana gibljivost gležnja. Oteklina običajno nastane takoj ali nekaj ur po zvinu. Lokacija bolečine in otekline je pogosto tudi mesto poškodovanih ligamentov.

Dejavniki tveganja

Zvinu gležnja so bolj podvrženi posamezniki z zmanjšano gibljivostjo gležnja (predvsem v smeri dorzalnega upogiba = dviga stopala navzgor), predhodnim zvinom gležnja, slabšim ravnotežjem, zmanjšano mišično jakostjo, slabšim reakcijskim časom mišic, večjim ITM in s slabšo koordinacijo. Večje tveganje za zvin gležnja imajo tudi telesno aktivni posamezniki, ki se udeležujejo aktivnosti, katere zahtevajo skoke, spremembe smeri ali pivotiranje.

Kronična nestabilnost gležnja

Zvinu gležnja lahko sledi razvoj vztrajajočih simptomov, o katerih poroča kar 40 % posameznikov. Možen zaplet po prvotnem zvinu gležnja je kronično nestabilen gleženj, za katerega so značilni ponavljajoči se zvini, občutek nestabilnega gležnja, občutek negotovosti, vztrajajoča bolečina in oteklina ter zmanjšana samoporočana funkcija. Pri kronično nestabilnem gležnju omenjeni simptomi trajajo vsaj 12 mesecev po prvotnem zvinu. Kronično nestabilen gleženj se lahko razvije tudi v posttravmatski osteoartritis gležnja.

Tveganje za razvoj kronične nestabilnosti lahko zmanjšamo z ustrezno obravnavo simptomov in znakov prvotnega zvina (tj. mišičnega neravnovesja, oslabljene živčno-mišične kontrole, primanjkljaja v propriocepciji, …).

Zdravljenje

V akutni fazi (takoj po zvinu) je poudarek na zmanjšanju bolečine, postopnem povečanju gibljivosti, mišične moči in propriocepcije (sposobnosti zavedanja položaja telesa/sklepov v prostoru), kasneje pa se izvajajo športno specifične vaje oz. vaje prilagojene aktivnostim, ki se jih sicer udeležuje poškodovani. Prve tri dni po poškodbi se za preprečevanje natega poškodovanih tkiv priporoča manj aktivnega gibanja, vendar se predolg počitek odsvetuje, saj lahko negativno vpliva na kvaliteto poškodovanih tkiv. Optimalna obremenitev namreč spodbuja celjenje in poveča toleranco tkiv na obremenitve. Običajno traja celjenje ligamentov med 6 in 12 tednov, nekoliko več časa pa lahko traja okrevanje po visokem zvinu gležnja. Učinkovita preventiva pred ponovnim zvinom gležnja je uporaba nerigidnih opornic ali bandaž (za čas izvajanja aktivnosti, ki predstavljajo tveganje za ponoven zvin) in izvajanje vaj na nestabilnih podlagah za izboljšanje ravnotežja ter propriocepcije.

Literatura:

Altomare, D., Fusco, G., Bertolino, E., Ranieri, R., Sconza, C., Lipina, M., Kon, E., Marcacci, M., Bianchini, L. in Di Matteo, B. (2022). Evidence-based treatment choices for acute lateral ankle sprain: a comprehensive systematic review. European Review for Medical and Pharmacological Sciences, 26(6), 1876–1884.
Bain, K. A., Hoch, M. C., Kosik, K. B., Gribble, P. A. in Hoch, J. M. (2021). Psychological impairments in individuals with history of ankle sprain: a systematic review. Physiotherapy Theory and Practice, 38(12), 1889–1907.
Brukner, P. in Khan, K. (2019). Brukner & Khan’s clinical sports medicine. Vol. 1, Injuries (5th ed.). McGraw-Hill.
Chen, E., T., McInnis, K., C. in Borg-Stein, J. (2019). Ankle Sprains: Evaluation, Rehabilitation, and Prevention. Current sports medicine reports, 18(6).
de Vasconcelos, G. S., Cini, A., Sbruzzi, G. in Lima, C. S. (2018). Effects of proprioceptive training on the incidence of ankle sprain in athletes: systematic review and meta-analysis. Clinical Rehabilitation, 32(12), 1581–1590.
Doherty, C., Bleakley, C., Delahunt, E. in Holden, S. (2017). Treatment and prevention of acute and recurrent ankle sprain: an overview of systematic reviews with meta-analysis. British Journal of Sports Medicine, 51(2), 113–125.
Doherty, C., Delahunt, E., Caulfield, B., Hertel, J., Ryan, J. in Bleakley, C. (2014). The incidence and prevalence of ankle sprain injury: a systematic review and meta-analysis of prospective epidemiological studies. Sports Medicine (Auckland), 44(1).
Dubois, B. in Esculier, J.-F. (2020). Soft-tissue injuries simply need PEACE and LOVE. British Journal of Sports Medicine, 54(2), 72–73.
Hertel, J. in Corbett, R. O. (2019). An Updated Model of Chronic Ankle Instability. Journal of Athletic Training, 54(6), 572–588.
Herzog, M. M., Kerr, Z. Y., Marshall, S. W. in Wikstrom, E. A. (2019). Epidemiology of Ankle Sprains and Chronic Ankle Instability. Journal of Athletic Training, 54(6), 603–610.
Kaminski, T. W., Needle, A. R. in Delahunt, E. (2019). Prevention of Lateral Ankle Sprains. Journal of Athletic Training, 54(6), 650–661.
Kobayashi, T., Tanaka, M. in Shida, M. (2015). Intrinsic Risk Factors of Lateral Ankle Sprain. Sports Health, 8(2), 190–193.
Miklovic, T. M., Donovan, L., Protzuk, O. A., Kang, M. S. in Feger, M. A. (2017). Acute lateral ankle sprain to chronic ankle instability: a pathway of dysfunction. The Physician and Sportsmedicine, 46(1), 116–122.
Ortega-Avila, A. B., Cervera-Garvi, P., Marchena-Rodriguez, A., Chicharro-Luna, E., Nester, C. J., Starbuck, C. in Gijon-Nogueron, G. (2020). Conservative Treatment for Acute Ankle Sprain: A Systematic Review. Journal of Clinical Medicine, 9(10).
Rivera, M. J., Winkelmann, Z. K., Powden, C. J. in Games, K. E. (2017). Proprioceptive Training for the Prevention of Ankle Sprains: An Evidence-Based Review. Journal of Athletic Training, 52(11), 1065–1067.
Thompson, J. Y., Byrne, C., Williams, M. A., Keene, D. J., Schlussel, M. M. in Lamb, S. E. (2017). Prognostic factors for recovery following acute lateral ankle ligament sprain: a systematic review. BMC Musculoskeletal Disorders, 18(1), 421–421.

Raziščite več