Femoroacetabularna utesnitev (FAI) je najpogostejši vzrok za intraartikularno bolečino v kolku. Gre za sindrom, pri katerem morfološke nepravilnosti na glavi stegnenice ali na sklepni ponvici (acetabulumu) povzročajo nenormalen stik med stegnenico in medenico med gibanjem kolka. Posledično pride do obrabe hrustanca in/ali labruma ter do bolečine v kolku. FAI pogosto prizadene mlajše posameznike z normalnim indeksom telesne mase.
Bolečina v spodnjem delu hrbta (tudi »bolečina v križu«, lumbago ali lumbalgija) je najpogostejše mišično-skeletno stanje, ki prizadene do 85 % populacije vsaj enkrat v življenju. Le v 1–2 % primerov je povezana z resnejšo patologijo, kot so okužbe, zlomi, visceralne bolezni, rakava obolenja, pomembni nevrološki deficiti ali vnetja. V večini primerov (okoli 90 %) specifičnega vzroka bolečine ni mogoče opredeliti – takrat govorimo o nespecifični bolečini v spodnjem delu hrbta (BSH). Kljub odsotnosti jasne patologije lahko takšna bolečina pomembno vpliva na kakovost življenja in funkcionalnost posameznika. Večina (70–80 %) ljudi po akutni epizodi bolečine občutno okreva v treh mesecih ne glede na način zdravljenja, vendar se pri 50–80 % oseb bolečina sčasoma ponovi. Med 20 in 30 % posameznikov pa razvije kronično BSH.
Pojme išias, radikularna bolečina, radikulopatija in prenesena bolečina pogosto zamenjujemo, ko gre za bolečino v nogi, povezano s hrbtenico. Razumevanje njihovih razlik je ključno za pravilno prepoznavo vzroka in učinkovitejše zdravljenje.
Osteoporoza je presnovna bolezen kosti za katero je značilna nizka kostna masa in mikroarhitekturno propadanje kostnega tkiva, kar vodi do povečane krhkosti kosti in povečanega tveganja za zlome. Pri osteoporozi razgranja kostnine presega izgradnjo.
Metatarzalgija označuje bolečino v sprednjem delu stopala pod eno ali več glavami metatarzalnih kosti. Pomembno je poudariti, da gre za simptom in ne za diagnozo. Vzroki za njen pojav so različni – lahko so povezani s spremenjeno anatomsko strukturo stopala, vnetnimi obolenji (npr. revmatoidnim artritisom), nevrološkimi motnjami (npr. diabetesom, Mortonovim nevromom, sindromom tarzalnega kanala), žilnimi obolenji (npr. periferno arterijsko boleznijo) ali patologijo na področju hrbtenice.
